Esther 9

9. Poglavje

1Torej v dvanajstem mesecu,
[Okoli leta 509 pred Kristusom.]
ki je mesec adár, na trinajsti dan istega, ko sta se kraljeva zapoved in njegov odlok približala izvršitvi, na dan, ko so sovražniki Judov upali, da bodo imeli oblast nad njimi (čeprav je bilo to obrnjeno ravno nasprotno, da so Judje vladali nad tistimi, ki so jih sovražili),
2so se Judje zbrali skupaj v svojih mestih, po vseh provincah kralja Ahasvérja, da položijo roko na tiste, ki so iskali njihovo bolečino in noben človek se jim ni mogel zoperstaviti, kajti strah pred njimi je padel na vse ljudstvo. 3Vsi vladarji provinc, poročniki, namestniki in kraljevi
kraljevi…: hebr. tisti, ki so storili zadevo, ki pripada kralju.
častniki, so pomagali Judom, ker je nanje padel strah pred Mordohajem.
4Kajti Mordohaj je bil velik v kraljevi hiši in njegova slava je šla po vseh provincah, kajti ta mož Mordohaj je postajal večji in večji. 5Tako so Judje vse svoje sovražnike udarili z udarcem meča, pokolom in uničenjem. Tistim pa, ki so jih sovražili, so storili kar
kar…: hebr. glede na njihovo voljo.
so hoteli.
6V palači Suze so Judje usmrtili in uničili petsto mož. 7Paršandáta, Dalfóna, Aspáta, 8Poráta, Adaljája, Aridáta, 9Parmášta, Arisája, Aridája, Jezáta, 10deset sinov Hamedátovega sina Hamána, sovražnika Judov, so usmrtili, toda na plen niso položili svojih rok. 11Na ta dan je bilo število tistih, ki so bili umorjeni v palači Suze, privedeno
privedeno…: hebr. prišlo.
pred kralja.

12 Kralj je kraljici Esteri rekel: „Judje so umorili in uničili petsto mož v palači Suze in deset Hamánovih sinov. Kaj so storili v preostalih kraljevih provincah? Torej kaj je tvoja prošnja? In ta ti bo zagotovljena. Ali kaj je tvoja nadaljnja zahteva? In ta bo storjena.“ 13Potem je Estera rekla: „Če to ugaja kralju, naj bo to zagotovljeno Judom, ki so v [mestu] Suze, da prav tako storijo jutri, glede na odlok današnjega dne in naj bo
bo…: hebr. može obesijo, itd.
Hamánovih deset sinov obešenih na vislice.“
14Kralj je zapovedal, da naj bo tako storjeno. Odlok je bil izdan v [mestu] Suze in obesili so Hamánovih deset sinov. 15Kajti Judje, ki so bili v [mestu] Suze, so se zbrali skupaj tudi na štirinajsti dan meseca adárja in v [mestu] Suze usmrtili tristo mož. Toda na plen niso položili svojih rok. 16Tudi drugi Judje, ki so bili v kraljevih provincah, so se zbrali skupaj in stali za svoja življenja in imeli počitek pred svojimi nasprotniki in jih izmed svojih sovražnikov usmrtili petinsedemdeset tisoč, toda svojih rok niso položili na plen. 17Na trinajsti dan meseca adárja
[Leta 509 pred Kristusom.]
in na štirinajsti dan istega,
dan istega: hebr. dan, v njem.
so počivali in to naredili za dan praznovanja in veselja.
18Toda Judje, ki so bili v [mestu] Suze, zbrani skupaj na njegov trinajsti dan in na njegov štirinajsti in na petnajsti dan istega, so počivali in to naredili za dan praznovanja in veselja. 19Zato so Judje po vaseh, ki prebivajo v mestih brez obzidja, naredili štirinajsti dan meseca adárja za dan veselja in praznovanja in dober dan in pošiljanja deležev drug drugemu.

20 Mordohaj je napisal te stvari in poslal pisma vsem Judom, ki so bili po vseh provincah kralja Ahasvérja, tako bližnjim kakor daljnim, 21da to utrdi med njimi, da naj letno ohranjajo štirinajsti dan meseca adárja in petnajsti dan istega, 22kakor dneva, na katera so Judje počivali pred svojimi sovražniki in mesec, ki je bil obrnjen k njim, od bridkosti v radost in od žalovanja v dober dan, da si bodo lahko pripravili dneve praznovanja in radosti in pošiljanja deležev drug drugemu in daril ubogim. 23Judje so se lotili, da storijo, kakor so začeli in kakor jim je Mordohaj zapisal, 24ker je Hamán, Hamedátov sin, Agágovec, sovražnik vseh Judov, zoper Jude zasnoval, da jih uniči in vrgel pur, to je žreb, da jih ugonobi
ugonobi: hebr. zdrobi.
in da jih uniči,
25toda, ko je Estera
Estera…: hebr. prišla.
prišla pred kralja, je ta s pismi zapovedal, da naj se njegov zlobni naklep, ki ga je zasnoval zoper Jude, vrne na njegovo lastno glavo in da naj bodo on in njegovi sinovi obešeni na vislice.
26Zato so ta dneva imenovali purim, po imenu pur.
pur: to je, žreb.
Zato so – po vseh besedah tega pisma in od tega, kar so videli glede te zadeve in kar je prišlo k njim –
27Judje odredili in vzeli nase in na svoje potomstvo in na vse tiste, ki so se jim pridružili, tako da to ne bi prešlo,
prešlo: hebr. minilo.
da bodo vsako leto ta dva dneva ohranjali glede na njihovo pisanje in glede na njihov določeni čas.
28Da se bodo teh [dveh] dni spominjali in držali skozi vse rodove, vsaka družina, vsaka provinca in vsako mesto in da ta dneva purima med Judi ne bi prešla
prešla: hebr. minila.
niti spomin nanju ne izgine
izgine: hebr. konča.
od njihovega potomstva.
29Potem je kraljica Estera, hči Abihájila in Juda Mordohaja, z vso oblastjo
oblastjo: hebr. močjo.
napisala, da potrjuje to drugo pismo o purimu.
30Poslal je pisma vsem Judom, v sto sedemindvajset provinc Ahasvérjevega kraljestva, z besedami miru in resnice, 31da potrdi ta dneva purima, v njihovih določenih časih, glede na to kakor sta jima Jud Mordohaj in kraljica Estera predpisala in kakor so odredili zase
zase: hebr. za svoje duše.
in za svoje potomstvo zadeve posta in njihovega joka.
32Esterin odlok je potrdil te stvari o purimu in to je bilo zapisano v knjigo.
Copyright information for SloKJV